petek, 12. junij 2009

Kako volijo Slovenci

Vem, da so evropske volitve k sreči mimo in so v nekaj dneh postale le še oddaljen spomin v senci »napake«. A vseeno me je presenetilo, ko sem bral komentar z vsemi možnimi razlogi za nizko udeležbo na evrovolitvah in nešteto razlogi, zakaj je bil rezultat takšen in ne drugačen. Moje mnenje je, da je rezultate slovenskih volitev vedno precej enostavno razložiti, saj so Slovenci pragmatičen narod. Na lokalnih volitvah volijo tiste, ki jih poznajo iz lokalnega okolja, na parlamentarnih predsednike strank in na evropskih posameznike, ki bi jih najraje videli v evropskem parlamentu.

Mislim, da NSi brez Peterleta ne bi dobil veliko evroglasov, SDS in SD so volili zvesti volilci, ki niso želeli razočarati predsednikov strank, ostale stranke so pobrale, kar je ostalo. SNS in SLS nista imela kandidatov, ki bi jih ljudstvo želelo videti v Evropskem parlamentu in so dobili temu primerno malo glasov. LDS je pobrala nekaj razočaranih volivcev Zaresa, ki pa je vseeno ohranil trdo jedro. SDS je zmagal, saj volivcem SD ni bilo pomembno, kdo gre v Bruselj. Bolj jih je pred osmimi meseci zanimalo, kdo bo vodil državo, zdaj so bili po levičarsko leni in ostali doma. In zakaj tako nizka udeležba? Zato, ker je Bruselj za večino predaleč in preveč imaginaren, da bi jih zanimalo, kdo nas tam gori zastopa. Če temu dodamo še malo pristojnosti v relaciji do Evropske komisije, kar bo spremenila šele Lizbonska pogodba, je slika jasna.

SLS, ki je evropskih volitvah pogorela, je na lokalnih volitvah uspešna, ker ima nekaj sposobnih posameznikov, ki dobro delajo v svojih občinah, na primer Bojana Šrota in mnoge podobne politike v manjših krajih, ki so v nekaj mandatih naredili veliko za razvoj in (kar pri Slovencih ni zanemarljivo) olepšanje svojega kraja, ljudje pa so jih kot sposobne in uspešne posameznike na svojem področju poznali že preden so se odločili za politiko. Tako je tudi Boris Popovič uspešen le na lokalnih volitvah, čez Črni Kal pa mu ne uspe, saj enostavno nima s čim prepričati ljudi, ki ga ne poznajo. Nekoliko drugačen primer je ljubljanski župan Janković, ki mu je volivce v Ljubljani uspelo prepričati brez jasne opredelitve za eno stranko (čeprav vsi vemo, da sodi na levi politični pol kot, tako kot večina Ljubljančanov), predvsem pa zato, ker je dokazal, da je sposoben vodenja večjih projektov. Mislim, da bi mu uspelo osvojiti župansko mesto tudi, če ga ne bi na tak način odžagali z vrha Mercatorja. Je pa uganka, kak bi bil njegov uspeh na parlamentarnih volitvah?

Če ne verjamete, da so volivci na zadnjih parlamentarnih volitvah volili obraz, vprašajte volivce posameznih strank ali sebe po konkretnih programih na konkretnih področjih. Sem prepričan, da bodo/boste znali našteti bore malo programskih točk. Volivci so enostavno Janšo zamenjali s Pahorjem, saj so bili večinsko obupani nad njegovo vladavino. Preveč poenostavljeno? Mogoče, a tudi delanje znanosti okrog volilnega telesa bolj prepričljivih odgovorov ne bi dalo.

ponedeljek, 8. junij 2009

Banke roparice

Ko sem pregledoval izpisek za mesec maj, sem ugotovil, da me je banka okradla za dobrih 13 evrov! 2 ali 3 evre bi še preživel, čez 13 evrov je pa že kraja! Občutek imam, kot da meni pobirajo, kar ne uspejo vrniti šroti, bavčarji in ostali gigapodjetniki.

Na začetku meseca maja mi je NLB tako zaračunala 0,65 evrov uporabnine za klik. Za plačilo prispevkov za socialno varnost moram imeti kot samostojni novinar odprte 3 konte (čeprav je bila državi že dana pobuda za en konto, pa naj potem davčna razporeja denar po svoje, ampak čez komot ga ni!, tudi pri državi ne), torej sem plačal vsakič 0,33 evra provizije, kar znese 0,99 evra. 18. v mesecu so mi zaračunali kar 2,08 evra, ker nisem uspel poravanati dveh trajnikov - kot, da sem jaz kriv, če plača zamuja (že tri tedne) in na računu ni denarja za trajnike - bom dal strošek v poročilo o delu, bomo videli, če mi šef povrne?! In potem svizec ...

Ko sem šel poravnat trajnika na banko, so mi odtrgali za dve nakazili skupaj kar 3,60 evra. Za 6 preostalih plačil preko klika sem odštel še 6 X 0,33 evra, kar znese še 1,98 evra. In ko zalaufa, se ne ustavijo - konec meseca še 1,62 evra za obresti negativnega stanja (pa imam le 300 evrov limita) in še razkošnih 1,96 evra kot nadomestilo za vodenje računa. Ker sem bil priden in sem doma dvigoval le pri "pravih" bankomatih, so mi zaračunali le en dvig v tujini - 0,47 evra.

Ko sem potegnil črto, sem ugotovil, da sem banki naložil toliko dela oziroma tako obremenil njene računalnike, da so mi prejšnji mesec pobrali kar 13,36 evra!!! No, da ne bom krivičen, za obresti pozitivnega stanja so mi namenili 0,04 evra, torej sem jim namenil le (sic!) 13,32 evra.

Kar čudim se, kakšno domišljijo imajo bančniki. Klik je bil še pred kratkim zastonj, nakazila po 15 centov, dvigi na drugih bankomatih zastonj ... Vedno si zmislijo kaj novega, ne bi se čudil, če mi bodo naslednjič zaračunali tudi izdajo bančne kartice. Pričakujem, da bodo v naslednjih letih uvedli še blagajno na vhodu v banko in ti zaračunali kot za v kino, ti prodali še kokice, ko boš čakal v vrsti pred šalterji, ker bo delal samo en šalter od štirih, ker je treba pač šparati pri številu delavcev.

Morda pa je vse le kazen za to, ker ob odprtju računa pred leti nisem hotel odpreti zlatega računa, ampak sem se odločil za navadnega. Zlatega mi je hotela uslužbenka prodati kot super ugodnega, ki mi nudi to in to in še kaj, pa še en kup ugodnosti za povrhu. Ko sem bil že čisto navdušen nad zlatim računom, pa me je kljunilo iz malih možganov - in sem vprašal: "Koliko pa stane zlati račun na mesec?" Točnega odgovora se ne spomnim, saj me je udarila amnezija, kar se zgodi ljudem ob slabih spominih, a vem, da je bil nekajkrat dražji od navadnega računa. Koliko dražji? Jah, najbrž 13,32 evra na mesec!