nedelja, 26. april 2009

Sizifovo delo na slovenskih avtocestah

Pred kakima dvema tednoma mi je precej zavrela kri, ko sem se peljal iz Ljubljane v Novo mesto. Pri Grosupljem sem namreč videl cestne delavce, ki so postavljali omejitve zaradi obnove avtoceste. Pa ne že spet?!

Leta 2006 je Dars obnavljal predora Mali vrh in Debeli hrib med Grosupljim in Ljubljano. Lani sta SCT in Primorje na dobrih petih kilometrih okoli Grosupljega postavljala protihrupne ograje, tudi tam, kjer so le pašniki, promet pa je bil oviran skoraj pol leta. Postavitev ograj je stala več kot 5 milijonov evrov (Slovenija je bogata država!). Letos na istem odseku na novo asfaltirajo cestišče, ki, roko na srce, ni bilo najboljše, a marsikatera lokalna cesta dosti bolj kriči po preplastitvi. Vmes so leta 2007 obnavljali še brežine na višnjegorskem klancu kak kilometer naprej, pa lani preplastili del cestišča pri Višnji Gori v smeri Ljubljane … Edini napredek, ki sem ga opazil letos, je v tem, da so delali pod lučmi. Sicer ne vem, če vso noč, ampak zvečer ob osmih so bili še na delu.

Občudujem domišljijo slovenskih gradbincev, ki na tako kratkem odseku, kot je ta pri Grosupljem, vsako leto najdejo nekaj, kar je treba obnoviti, postoriti ali na novo postaviti. Naslednje leto bodo verjetno vlekli optični kabel in zaprli prehitevalna pasova, ne bi bilo tudi slabo, če bi naredili kak prehod za divjad in tako naprej. Morda tu delajo leto za letom zato, da bi njihovo vnemo opazil gospod Janša, a kaj ko ta ni več premier, da bi jih pohvalil, kako so pridni. Tudi narava okoli Grosupljega ni tako dih jemajoča, da bi se delavci tam zadrževali dolga leta. Kaj jih le zadržuje tam?

Dobil sem občutek, da so naši gradbinci veliki občudovalci Sizifa, saj nikoli ne dokončajo svojega dela. Morda bo kdo rekel, da izraz ni najbolj primeren, saj Sizifovo valjenje skale na vrh hriba ni imelo smisla, ampak, tudi vsakoletna obnova avtoceste ni ravno smiselna, če je promet po njej leto za letom speljan le po eni polovici, če moramo vozniki leto za letom stati v kolonah in upoštevati nemogoče omejitve.

Ko sem preverjal podatke za ta zapis, sem naletel na zanimiv članek, objavljen v Nedeljskem Dnevniku pred tremi leti, ko so obnavljali predora Mali vrh in Debeli hrib: »…recept za gradbince, kako naj dobro zaslužijo, in to dvakrat. Najprej slabo zgradijo in krepko zaračunajo, po preteku garancije pa vajo ponovijo. In spet drago zaračunajo! Davkoplačevalci pa stojimo v kolonah in plačujemo gradnjo, adaptacije in še zastoje.« (Vir: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/nedeljski/186636)

Pred veliko nočjo sem se peljal čez Avstrijo in izgubljal živce, saj je vožnja med Katschbergom in Salzburgom potekala približno takole: pet kilometrov po gradbišču, pet kilometov po avtocesti, pa spet obnovitvena dela, pa malo normalne vožnje z omejitvijo hitrosti zaradi nočne ure, pa potem spet gradbišče … Tudi tam ponoči ni delal nihče (očitno Avstrijci prevzemajo slabe navade od nas) in mislil sem si, kaj bo šele v Nemčiji, če bo toliko gradbišč. Bil sem prijetno presenečen, saj sem na več kot 700 kilometrih vožnje po Nemčiji videl eno samo gradbišče!!! Še to je bilo tik pred Berlinom, kjer širijo avtocesto, kot je bilo videti bodo iz tripasovne naredili štiripasovno avtocesto. Taka gradbišča bi odpustil tudi Darsu (sic!). Že drži, da ima nemški Autobahn praviloma 80-centimetrsko plast asfalta, da je verjetno nekajkrat bolj trpežen od cest, ki jih gradijo slovenski Zidarji, a vseeno – kako je možno, da dolenjsko avtocesto obnavljajo vsako leto, v Nemčiji pa na 700 kilometrih naletim na eno samo gradbišče?! Verjetno razširitev avtoceste, kjer bi bilo to potrebno – največkrat se v tem smislu omenja ljubljanska zahodna obvoznica – ne pride na vrsto, saj ima gradbena operativa preveč dela z obnovo odseka pri Grosupljem in s podobnimi odisejadami pri Ravbarkomandi, kjer so obnovitvena dela tudi stalnica.

2 komentarja:

  1. Iz točno istega razloga na relaciji Berlin-Niš manjka samo 16 km avtoceste. Pri Trebnjem.

    Popolnoma nemogoče je, da se pri nas dogaja tovrstno balinanje, pa najsigre za zemljišča, popravila cestišča ali pa gradnjo tunelov.

    Za slovenske avtoceste je na voljo odločno preveč denarja in odločno premalo nadzora. To zalego je treba razhajkat in iz DARSa narediti javno podjetje. Da bo končno malo nadzora nad tem, kaj se v firmi dogaja.

    OdgovoriIzbriši
  2. Niti javnega podjetja ne rabimo. Če se nič ne gradi, ima lahko kontrolo tudi prometno ministrstvo.

    OdgovoriIzbriši