petek, 12. junij 2009

Kako volijo Slovenci

Vem, da so evropske volitve k sreči mimo in so v nekaj dneh postale le še oddaljen spomin v senci »napake«. A vseeno me je presenetilo, ko sem bral komentar z vsemi možnimi razlogi za nizko udeležbo na evrovolitvah in nešteto razlogi, zakaj je bil rezultat takšen in ne drugačen. Moje mnenje je, da je rezultate slovenskih volitev vedno precej enostavno razložiti, saj so Slovenci pragmatičen narod. Na lokalnih volitvah volijo tiste, ki jih poznajo iz lokalnega okolja, na parlamentarnih predsednike strank in na evropskih posameznike, ki bi jih najraje videli v evropskem parlamentu.

Mislim, da NSi brez Peterleta ne bi dobil veliko evroglasov, SDS in SD so volili zvesti volilci, ki niso želeli razočarati predsednikov strank, ostale stranke so pobrale, kar je ostalo. SNS in SLS nista imela kandidatov, ki bi jih ljudstvo želelo videti v Evropskem parlamentu in so dobili temu primerno malo glasov. LDS je pobrala nekaj razočaranih volivcev Zaresa, ki pa je vseeno ohranil trdo jedro. SDS je zmagal, saj volivcem SD ni bilo pomembno, kdo gre v Bruselj. Bolj jih je pred osmimi meseci zanimalo, kdo bo vodil državo, zdaj so bili po levičarsko leni in ostali doma. In zakaj tako nizka udeležba? Zato, ker je Bruselj za večino predaleč in preveč imaginaren, da bi jih zanimalo, kdo nas tam gori zastopa. Če temu dodamo še malo pristojnosti v relaciji do Evropske komisije, kar bo spremenila šele Lizbonska pogodba, je slika jasna.

SLS, ki je evropskih volitvah pogorela, je na lokalnih volitvah uspešna, ker ima nekaj sposobnih posameznikov, ki dobro delajo v svojih občinah, na primer Bojana Šrota in mnoge podobne politike v manjših krajih, ki so v nekaj mandatih naredili veliko za razvoj in (kar pri Slovencih ni zanemarljivo) olepšanje svojega kraja, ljudje pa so jih kot sposobne in uspešne posameznike na svojem področju poznali že preden so se odločili za politiko. Tako je tudi Boris Popovič uspešen le na lokalnih volitvah, čez Črni Kal pa mu ne uspe, saj enostavno nima s čim prepričati ljudi, ki ga ne poznajo. Nekoliko drugačen primer je ljubljanski župan Janković, ki mu je volivce v Ljubljani uspelo prepričati brez jasne opredelitve za eno stranko (čeprav vsi vemo, da sodi na levi politični pol kot, tako kot večina Ljubljančanov), predvsem pa zato, ker je dokazal, da je sposoben vodenja večjih projektov. Mislim, da bi mu uspelo osvojiti župansko mesto tudi, če ga ne bi na tak način odžagali z vrha Mercatorja. Je pa uganka, kak bi bil njegov uspeh na parlamentarnih volitvah?

Če ne verjamete, da so volivci na zadnjih parlamentarnih volitvah volili obraz, vprašajte volivce posameznih strank ali sebe po konkretnih programih na konkretnih področjih. Sem prepričan, da bodo/boste znali našteti bore malo programskih točk. Volivci so enostavno Janšo zamenjali s Pahorjem, saj so bili večinsko obupani nad njegovo vladavino. Preveč poenostavljeno? Mogoče, a tudi delanje znanosti okrog volilnega telesa bolj prepričljivih odgovorov ne bi dalo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar