Najsibo res kriv Chuck Norris, mafija, ki ga je izsiljevala, ali to, da noče biti premier v svetu, v katerem ni Michaela Jacksona. Sanader je hotel svoj odstop prikazati kot viteško dejanje frajerja, ki nikakor ni odvisen od politike! Pa ja de! Ne spomnim se politika, ki bi z vrha politike odstopil kar tako, brez veze, zdrav in (še pred časom) poln načrtov. Politika je preveč privlačna, da bi nekdo odšel kar tako.
Sanader je mislil, da so Hrvati naivni in da jih bo nategnil s svojo plemenitostjo (glede na rezultate volitev bi sklepal, da bolje pozna svoj narod). Celo primerjal se je z Dioklecijanom, ki je bil veliki reformator rimskega cesarstva in je za sabo pustil nekaj oprijemljivih rezultatov. No, po napovedanem odstopu so ga skoraj vsi njegovi napadli, češ da je stisnil rep med noge, da ni kos krizi, da je državo pripeljal v brezihoden položaj ipd.
Kronološko zanimivo pa je, da smo bili že naslednji dan priča zelo prozornemu političnemu spinu, namenjenemu domači javnosti. Če prvi dan hrvaški vitez ni omenjal Slovenije in je prodajal le svoje viteštvo, pa je že drugi dan, ko je videl, da mu narod ni nasedel, v intervjuju za Jutarnji list dejal, da je hotel šokirati Evropo, da ima dovolj slovenske blokade in slovenskih »izsiljevanj« ... Na konvenciji HDZ konec tedna je z ostro retoriko nadaljeval in še bolj žugal proti Ljubljani z neumnostmi, da mi kao hočemo njihovo ozemlje ...
In slovenska politika je bila spet izzvana. K sreči so naši politiki enkrat reagirali dovolj zrelo in skoraj brez izjem niso skočili nazaj – tudi to je statement in to zelo jasen: z nekom, ki ni sposoben voditi države in za vse krivi Slovence, se ne mislimo ukvarjati. Upam, da bodo pri tem tudi vztrajali! Sprenevedanje, ki smo mu priča v Sanaderjevmu primeru, je žal precej tipično za Balkan: ko izgubiš tekmo, je kriv sudija in ne slaba igra ekipe, ko nisi sposoben voditi države, je kriva opozicija ali sosedi, pri Hrvatih so bili v devetdesetih za vse krivi Srbi, danes so Slovenci ...
Za vodenje države je zagotovo potrebno več samorefleksije. Če bi jo bili politiki HDZ sposobni, bi našo blokado lahko odpravili čez noč. Sporne pogajalske zemljevide bi umaknili ali jih spretno spremenili, da ne bi meje risali v Piranskem zalivu, ampak bi se morje zabrisano nadaljevalo severno od Savudrijskega rta, pri načrtu železniških omrežij na zemljevidu Hrvaške zagotovo ne bi rabili risati meje sredi Piranskega zaliva, saj vlaki tam ne vozijo ... Zakone, ki izrecno omenjajo sporne zaselke, bi lahko spremenili na vsaki seji parlamenta, ne da bi njihova javnost sploh izvedela za to ...
A če si trmast, si trmast – in potem se težko premakneš naprej. Mi pa smo kratkovidni, kot je danes v saboru izjavila Kosorjeva. Naj ona s svojo daljnovidnostjo vodi državo po starem še naprej. In če bo iz nje naredila krompirjevo solato, ki jo je omenjala v saboru, ji lahko zaželimo le srečo! Slovenci se zagotovo mnogo preveč ukvarjamo s Hrvati. Tako mediji kot politika. Odnosi med narodoma pa so z vsako nestrpno izjavo vse slabši. Naša politika bi naredila najboljšo potezo, če bi vse izjave, razen neposrednih verbalnih napadov nanjo, enostavno ignorirala! Do kdaj? Lahko tudi do leta 2020 ali 2030. Nam se manj mudi kot Hrvatom. Oni se itak obnašajo, kot da so samozadostni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar